Koliko sidrne verige za katero globino?

Kratek odgovor

S sidrno linijo samo iz verige za noč na sidru spustite petkratno višino od premčnega valja do dna, merjeno ob visoki vodi. Ob mirnem vremenu, na dobrem dnu in za kratek postanek zadostuje trikratna; če je napovedan močan veter ali sidrate z verigo in vrvjo, naj bo sedemkratna.

Formula:

Dolžina verige = (globina + dvig plime + višina premčnega valja) × razmerje

Primer: 8 m vode, plima se bo do visoke vode dvignila še za 1,5 m, premčni valj je 1,2 m nad vodo, noč ob zmernem vetru. To da (8 + 1,5 + 1,2) × 5 = 53,5 m. Spustite 55 m – zaokroženo navzgor do naslednje oznake, nikoli navzdol.

Kalkulator

Vnesite globino, dvig plime in višino svojega premčnega valja ter izberite razmere. Kalkulator pokaže, koliko verige spustiti in kolikšen največji polmer obračanja bo vaše plovilo pri tem potrebovalo.

Veriga za običajne globine

Veriga v metrih s premčnim valjem 1 m nad vodo in brez plime:

Spodnje vrstice kažejo, zakaj mejo pogosto ne postavi pravilo, temveč veriga na krovu. Mnoge potovalne jadrnice dolžine 10 do 14 m imajo v verižniku 50 do 80 m verige. Koliko je ima vaše plovilo, je eno prvih vprašanj ob prevzemu čarter plovila – odgovor pa odloča, katera sidrišča sploh pridejo v poštev.

Kaj je razmerje verige?

Razmerje, angleško scope, je odnos med spuščeno verigo in navpično višino od premčnega valja do dna. 5 : 1 pomeni pet metrov verige za vsak meter višine.

Razmerje določa, pod kakšnim kotom vlek doseže sidro. Sidro najbolje drži, ko ga vlečemo vodoravno – takrat se zarije še globlje. Če ga vlečemo poševno navzgor, ga ista sila izvleče iz dna.

Tudi v najslabšem primeru, ko veter napne verigo v ravno črto, razmerje naredi razliko:

Dokler veriga visi v loku, njen zadnji del leži ravno na dnu in vlek doseže sidro vodoravno. Ta lok – verižnica – je razlog, zakaj sidrna linija samo iz verige potrebuje manj dolžine kot vrv. Hkrati blaži sunke: sunek vetra mora najprej dvigniti težko verigo, preden potegne sidro.

Zakaj se šteje premčni valj

Najpogostejša napaka: pomnožiti samo globino. Toda veriga se ne začne na gladini, temveč pri premčnem valju.

Pri 4 m globine in valju 1,5 m nad vodo da „petkratna globina“ 20 m verige. Dejanska višina pa je 5,5 m, zato je dejansko razmerje le 3,6 : 1 – do pravih 5 : 1 manjka 7,5 m. Čim plitvejše je sidrišče in čim višji premec, tem večja je napaka – in to prav v plitvih, zaščitenih zalivih, kjer se počutimo najvarneje.

Plima: računajte z visoko vodo

Kjer je plimovanje, se šteje globina ob visoki vodi, ne tista v trenutku sidranja. Kdor se ob nizki vodi zasidra na 4 m, spusti 25 m (5 : 1 z valjem na 1 m) in ima pred seboj 3 m plime, šest ur pozneje stoji na 7 m vode. Iz 5 : 1 je nastalo komaj kaj več kot 3 : 1, ne da bi kdo na krovu kaj storil.

V Sredozemlju in na Jadranu je razpon plimovanja običajno tako majhen, da ga lahko zanemarimo. V Severnem morju, Rokavskem prelivu in ob francoski atlantski obali znaša več metrov. Vrednost za vaše bivanje dajo tablice plimovanja ali pomorski vodnik: računajte s tem, koliko se bo voda še dvignila do naslednje visoke vode.

Katero razmerje za katere razmere?

To so pravila iz prakse, ne standard. Vrsta in teža sidra, dno – pesek drži drugače kot pozejdonka ali mulj – in moč vetra jih premikajo v obe smeri. Razmerje izberite po napovedi za noč, ne po vremenu med sidranjem. In v dvomu: več verige redko škodi, dokler je dovolj prostora.

Samo veriga ali veriga z vrvjo?

Veriga je težka: veriga 10 mm tehta približno 2,2 kg na meter, 50 metrov torej okoli 110 kg. Zaradi te teže visi v loku in drži vlek na sidru vodoraven. Vrv te teže nima. Pod obremenitvijo teče skoraj naravnost od premca do sidra – zato kombinacija verige in vrvi potrebuje precej več dolžine, del iz verige pa mora biti dovolj dolg, da ob sidru leži veriga, ne vrv.

Ob sidrni liniji samo iz verige je potreben kavelj za verigo (snubber): kavelj, ki se zatakne na verigo, na elastični vrvi, pritrjeni na bitvo. Razbremeni sidrni vitel, katerega verižno kolo ni narejeno za držanje plovila v sunkih vetra, in blaži sunke, ki bi jih napeta veriga brez blaženja prenesla na sidro.

Ko ni dovolj prostora: krog obračanja

Več verige pomeni večji krog. Ko veter obrne, se plovilo obrača okoli sidra, polmer pa je lahko tako velik kot vodoravno iztegnjena veriga plus dolžina plovila. S 50 m verige pri 10 m globine in 12-metrskim plovilom je to približno 61 m – krog s premerom več kot 120 m.

V polnem zalivu rešitev ni preprosto spustiti manj verige. Bolje:

• Izberite drugo mesto, na robu zaliva ali malo globlje, kjer krog ostane prost.
• Pazite na sosede. Motorni čoln na vrvi se obrača drugače in širše kot jadrnica na verigi. Kdor je prišel prvi, ima prednost.
• Na 3 : 1 pojdite le ob mirnem vremenu in s posadko na krovu – nikoli manj in s sidrno stražo.
• Uporabite utež za verigo (kellet): utež, ki jo spustite po verigi del poti proti sidru. Pritiska verigo k dnu, zmanjša kot vleka in krog.

Koliko je dejansko zunaj?

Računanje je lažji del. Težje je med sidranjem vedeti, ali je zunaj res 55 m – in ne 40. Običajni načini:

• Barvne oznake ali markerji za verigo na vsakih 5 ali 10 m. Poceni, vendar se barva obrabi, markerji se izgubijo, ponoči ali v protisvetlobi pa se oboje slabo vidi. Katera metoda koliko zdrži, primerja Označevanje sidrne verige: šest metod v primerjavi.
• Štetje sekund, ko vitel teče. Nenatančno, ker vitel teče z različno hitrostjo glede na obremenitev in akumulator.
• Števec verige proizvajalca vitla. Natančen, a trajno vgrajen: senzor na verižnem kolesu, kabel skozi plovilo, zaslon pri krmilu. Kaj pomeni vgradnja in kako gre brez nje, pojasnjuje Števec verige brez vgradnje.

Prav za to vprašanje razvijamo AnkerSepp: napravo, ki se natakne na vitel, ki ga že imate, in pokaže spuščeno verigo v metrih – brez vgradnje in brez kablov. Še je prototip; posnetki na domači strani ga kažejo, kako šteje na pravem vitlu.

Najpogostejše napake

1. Pomnožiti samo globino in pozabiti na višino premčnega valja.
2. Računati z globino v trenutku sidranja namesto z globino ob visoki vodi.
3. Vreči verigo na kup. Sidro potrebuje čas, da se obrne, veriga pa naj leži iztegnjena po dnu: spuščajte jo enakomerno, medtem ko plovilo počasi pluje vzvratno.
4. Ne zariti sidra. Ko je veriga zunaj, z rahlo vožnjo vzvratno ustvarite vlek in po dveh oznakah na kopnem preverite, ali plovilo res stoji.
5. Izbirati razmerje po vremenu med sidranjem. Pomembna je napoved za ure, ko spite.

Več napak – od napačnega dna do manjkajoče sidrne straže – zbira Deset najpogostejših napak pri sidranju.

Pravila ne nadomestijo presoje na kraju samem. So izhodišče, od katerega dno, veter in prostor odločijo, koliko verige mora biti tisti večer zunaj.