Označevanje sidrne verige: šest metod v primerjavi

Kratek odgovor

Verigo označite na vsakih 10 metrov, merjeno od sidra, in uporabite dve metodi hkrati: eno, ki se podnevi vidi s premca – barvo ali barvne markerje –, in eno, ki jo ponoči otipate z roko, na primer vezi iz vrvice.

Kot shema najbolje deluje številska koda: ena oznaka pri 10 m, dve pri 20 m, tri pri 30 m, štiri pri 40 m in ena dolga pri 50 m. Ne potrebuje legende, deluje z eno barvo in tudi v temi.

Nobena oznaka ne zdrži večno. Preverite jih vsako sezono in računajte s tem, da boste del obnovili.

Zakaj sploh označevati?

Pravilo za dolžino verige – petkratna višina od premčnega valja do dna, več v Koliko sidrne verige za katero globino? – je koristno le, če veste, koliko je je zunaj. Brez oznak ostane samo ocena: po občutku, po sekundah, ko teče vitel, po kupu, ki je še v verižniku. Kako zelo se pri tem zmotimo, se navadno pokaže šele, ko sidro začne orati.

Shema: barvna ali številska koda

Pri barvni kodi dobi vsakih deset metrov svojo barvo, na primer rdečo pri 10 m, rumeno pri 20 m, zeleno pri 30 m, modro pri 40 m in belo pri 50 m. Od 60 m se barve ponovijo, podvojene. Kdor shemo pozna, dolžino odčita z enim pogledom. Kdor je ne pozna – posadka, gostje, vi sami po zimi na kopnem –, potrebuje legendo, najbolje plastificirano pri sidrnem predalu. Poleg tega se v mraku rdeča in rjava ter modra in zelena zlahka zamenjata, približno vsak dvanajsti moški pa ima motnjo zaznavanja rdeče in zelene barve.

Pri številski kodi šteje število oznak: ena pri 10 m, dve pri 20 m, tri pri 30 m, štiri pri 40 m. Pri 50 m je dolga oznaka čez več členov – načelo rimske petice –, pri 60 m dolga in ena navadna, pri 70 m dolga in dve. Številska koda ne potrebuje legende, zadostuje ena barva in jo je mogoče odčitati tudi z otipom. Zato jo priporočamo, po želji tudi v barvi.

Dve podrobnosti izboljšata vsako shemo:

• Merite od sidra, z začetkom pri škopcu na steblu sidra. Oznaka 10 m je 10 m za sidrom. Ko gre čez premčni valj, je med valjem in sidrom 10 m verige – natanko dolžina, s katero računa pravilo.
• Merite z metrom, ko je veriga tako ali tako vsa zunaj: razprostrta po pomolu, na zimovanju na kopnem ali ko je nova. Štetje členov deluje le, če poznate korak svoje verige; naveden je v tehničnem listu proizvajalca.

Kdor se pogosto sidra v plitvih zalivih, lahko pri 5 in 15 m doda majhno oznako v drugi barvi. Več ne: nihče med padanjem sidra ne bere sheme, ki jo je treba najprej razvozlati.

Šest metod

1. Barva

Lak ali barva v razpršilu čez več zaporednih členov, tri do pet členov na oznako. Verigo prej očistite, razmastite in pustite, da se posuši; na pocinkanem jeklu temeljna barva za pocinkane površine drži precej bolje kot sama barva. Več tankih slojev zdrži dlje kot en debel.

Barva je poceni in se podnevi dobro vidi, tudi ko veriga drsi. Slabost: verižno kolo, premčni valj in dno jo obrabijo, pogosto že v eni sezoni. Luskice barve končajo v verižniku, ponoči pa se barva komaj vidi in je sploh ni mogoče otipati.

2. Plastični markerji

Barvni vložki iz plastike ali gume, ki se vtisnejo v odprtino člena. Obstajajo za določene debeline verige, na primer za 6, 8, 10 ali 12 mm, običajno v kompletih več barv.

Hitro se namestijo, ohranijo barvo in se jih da malo otipati. Toda velikost mora biti prava: prevelik marker se zatakne v verižnem kolesu, premajhen izpade. Tudi pravi se lahko sčasoma zrahlja. Po namestitvi preverite, ali vsak marker gladko gre skozi verižno kolo – počasi, z rokami daleč od kolesa in verige.

3. Plastične vezice

Barvne plastične vezice se napeljejo skozi člen, zategnejo in odrežejo ob robu. Pri številski kodi je ena vezica ena oznaka.

Vezice lahko kupite povsod, stanejo skoraj nič in se dobro otipajo. Po drugi strani jih UV-svetloba naredi krhke; črne, UV-odporne vezice zdržijo dlje kot barvne. Odrezani konci so dovolj ostri, da opraskajo kožo – odrežite jih ob robu in glavo obrnite navznoter. Štrleč konec se lahko zatakne v verižnem kolesu.

4. Vezi iz vrvice ali tanke vrvi

Vezalna vrvica ali tanka vrv 2 do 3 mm, večkrat ovita skozi člen in trdno zavezana; sintetično vlakno zdrži dlje kot naravno. Pri številski kodi je en vez ena oznaka; za dolgo oznako povežite več zaporednih členov.

Vezi so mehke za roke, ponoči se zanesljivo otipajo in se redko zrahljajo. Slabost je čas za izdelavo, sčasoma pa vpijejo mulj in zbledijo, zato podnevi barva malo pomaga. Kot druga, otipljiva oznaka ob barvi ali markerjih so idealne.

5. Lepilni trak

Barvni izolirni ali drug trak, ovit okoli več členov. Hitro se namesti in se prvi dan dobro vidi.

Na mokri, hrapavi, pocinkani verigi trak slabo drži: guba se, zdrsne in pušča ostanke lepila. Kot zasilna rešitev za en teden – na primer na čarter plovilu brez oznak – je uporaben; trajno ne.

6. Vgrajen števec verige

Senzor na sidrnem vitlu šteje obrate verižnega kolesa, običajno z magnetom, zaslon pri krmilu ali v daljinskem upravljalniku pa jih pretvori v metre. Take števce ponujajo proizvajalci vitlov in dobavitelji navtične opreme.

Števec verige je natančen, tudi ponoči, in pokaže dolžino tam, kjer se plovilo upravlja – nihče ne rabi stati na premcu in gledati verige. Vendar ga je treba vgraditi: namestiti senzor, pogosto vrtati, napeljati kabel skozi plovilo, vgraditi zaslon in ga umeriti na verigo. Z vgradnjo to navadno stane nekaj sto evrov, ustrezati pa mora vitlu, ki ga imate. Poleg tega šteje obrate, ne verige: če umerjanje ni točno ali veriga zdrsava čez obrabljeno verižno kolo, je prikaz napačen. Na čarter plovilih je redko vgrajen. Kako gre brez vgradnje, kaže Števec verige brez vgradnje.

Primerjava na prvi pogled

Trajnost je izkustvena vrednost. Močno je odvisna od tega, kako pogosto se sidrate, na kakšnem dnu in skozi katero verižno kolo teče veriga.

Kaj priporočamo

• Na lastnem plovilu: markerji ali barva za oko podnevi, ob njih pa vezi z isto številsko kodo za roko ponoči. Dve metodi redko odpovesta hkrati.
• Na čarter plovilu: ob prevzemu vprašajte, ali je veriga označena, po kateri shemi in kako dolga je skupaj. Če ni označena, v dogovoru s čarter podjetjem namestite vezice po številski kodi in jih ob vračilu odstranite.
• S števcem verige: verigo vseeno označite. Če števec odpove ali po padcu napetosti izgubi ničlo, oznake ostanejo.

Konec verige

Zadnjih 5 m označite opazno, na primer po vsej dolžini rdeče. Ko vidite to oznako iti čez premčni valj, veste: več je ni.

Samega konca ne pritrdite s škopcem na dno verižnika, temveč ga privežite z vrvjo, ki je dovolj dolga, da seže do palube. Če morate v sili sidro opustiti, lahko vrv prerežete; če je le mogoče, prej na verigo privežite bojo, da jo pozneje najdete.

Oznake ne zdržijo večno

• Preverite oznake vsako sezono, najbolje ko je veriga tako ali tako vsa zunaj, na zimovanju ali ko plovilo dvignejo iz vode.
• Ko verigo obrnete, prestavite oznake. Mnogi lastniki po nekaj letih zamenjajo konca, ker se del najbližje sidru najbolj obrabi. Ker se meri od sidra, potem nobena oznaka ni več pravilna. Novo označevanje zato načrtujte za isti dan.
• Po ponovnem cinkanju ni več barve, vsi markerji pa so izpadli. Shema se začne znova.

In med oznakami?

Tudi najboljša oznaka pove le, kaj gre čez premčni valj, ko pride oznaka. Med dvema oznakama se spet ocenjuje, nekdo pa mora stati na premcu in gledati – ponoči s čelno svetilko, v valovih z eno roko za plovilo.

Prav za to vrzel razvijamo AnkerSepp: napravo, ki se natakne na vitel, ki ga že imate, in nenehno kaže spuščeno verigo v metrih, brez vgradnje in brez kablov. Še je prototip. Tudi z njim svetujemo, da verigo označite – druga metoda, ki ne more odpovedati, na krovu nikoli ni odveč.